Za uspešno implementiranje tehnologije vodika v prihodnosti je potrebno razmišljati tudi o čim bolj ekonomični proizvodnji, distribuciji in skladiščenju vodika.
Trenutno sta v uporabi dva postopka pridobivanja vodika.
Prvi je reformiranje fosilnih goriv. Olja in naravni plin vsebujejo ogljikovodike. S pomočjo tehnologije reformacije lahko v kolonah s pomočjo visokih tlakov ločimo vodik in ogljik, ki se izloča kot ogljikov dioksid. Kljub veliki razširjenosti tega procesa pa njegov izkoristek ni najboljši in ekonomsko najugodnejši.
Drugi postopek pridobivanja vodika je z elektrolizo vode, ki spada med obnovljivi vir (na zemeljski površini jo je kar 71%) za razliko od olj in zemeljskega plina, ki nista obnovljiva vira. Pri elektrolizi vode prihaja do razklopa na vodik in kisik. Vodik lahko shranimo kot stisnjen plin ali v tekočem stanju, lahko ga transportiramo in sežgemo v pogonskih motorjih, uporabimo pa ga lahko tudi za polnjenje celic za proizvodnjo energije. Sončno ali vodno energijo lahko pretvorimo v električno. Ta pa je potrebna za postopek elektrolize. To zaokrožuje popolni ekološki obnovljivi krog. Sonce odda toliko toplote v eni uri, kolikor jo celotna zemlja potrebuje za celo leto.