Princip laserja je že v začetku prejšnjega stoletja opisal Albert Einstein, toda do leta 1960 niso razvili sistema (z majhno močjo) za komercialno uporabo.
V sedemdesetih letih so se pojavili sistemi za obdelavo materialov, ki so prinesli številne tehnološke prednosti za že obstoječe in tudi za popolnoma nove aplikacije. Od takrat je laserska tehnologija doživela številne pomembne razvojne izboljšave in razvoj se nadaljuje na enak način kot razvoj tehnologije osebnih računalnikov.
Danes je laser prisoten na vseh področjih industrije in v zasebnem življenju. Na področju telekomunikacij, na primer, uporabljajo lasersko tehnologijo vlaken, datumi, ki označujejo rok uporabnosti, so odtisnjeni z laserjem, skenerji, odčitovalci kod, predvajalniki CD-jev in daljinski upravljavci prav tako delujejo s pomočjo laserjev. Moč laserja, ki je potrebna za te aplikacije, je zelo majhna, občutno premajhna za obdelavo materialov. Za rezanje z laserjem, varjenje in površinsko obdelavo kovin so potrebni laserji za obdelavo materialov, ki nudijo veliko večjo lasersko moč.
V osnovi se električna energija v procesu tvorbe žarka v laserskem resonatorju, na primer v procesu CO2 laserja, pretvori v svetlobni žarek posamezne valovne dolžine. Laserski žarek je v začetku vzporeden, kar olajša prenos preko velike razdalje do mesta, kjer ga potrebujemo. V področju procesa je laserski žarek fokusiran v zelo majhno točko, kar omogoča takojšnjo oskrbo z energijo za segrevanje, taljenje in celo izhlapevanje materialov.
Največja skupina laserskih aplikacij z veliko močjo je za lasersko rezanje kovin; zelo hitro lahko namreč odrežemo zelo natančno odrezane primerke. Prednosti
lasersega varjenja pred tradicionalnimi varilnimi metodami so zelo ozek zvar in občutno manj deformacij. Lasersko označevanje na neravnih površinah omogoča izpis številnih kod izdelka, in sicer tako, da omogoča nastanek drobnih luknjic, ki jih je nemogoče napraviti s katerokoli drugo metodo, ali pa je za to potreben velik napor. Obdelava površin z laserjem omogoča številne postopke, kot so povečanje trdnosti, strjevanje, pršenje ali čiščenje skritih področij površin ali komponent.
Ne glede na aplikacijo je laserska metoda natančna in enostavno prilagodljiva ter brez mehanskega kontakta z objektom, na katerem se izvajajo dela. Če spremljamo razvoj te metode, ugotovimo, da se nove aplikacije pojavljajo skoraj vsak dan.
Laserski postopek zahteva električni tok in ustvarja sevanje. To je lahko nevarno, če oseba, ki uporablja opremo, nima ustreznega znanja o opremi in dela ne izvaja varno v skladu z navodili.